{"id":59,"date":"2019-06-11T11:45:37","date_gmt":"2019-06-11T10:45:37","guid":{"rendered":"https:\/\/pogovorise.wordpress.com\/?page_id=59"},"modified":"2023-03-16T18:59:04","modified_gmt":"2023-03-16T17:59:04","slug":"mediacija","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/mediacija\/","title":{"rendered":"Mediacija"},"content":{"rendered":"\r\n
\r\n
\"\"Podajmo si roke in re\u0161imo spor<\/figure>\r\n<\/div>\r\n\r\n\r\n\r\n

Spore\/koflikte lahko <\/strong>re\u0161ujemo na miren na\u010din na <\/strong>mediaciji.<\/strong><\/span><\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Mediacija<\/strong> je na\u010din re\u0161evanja konfliktov, ki so sestavni del \u017eivljenja vsakega \u010dloveka in dru\u017ebe v kateri \u017eivimo. Je proces za izgraditev ve\u0161\u010dine komuniciranja samega s seboj in z drugimi.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Osnovno merilo za uspe\u0161nost mediacije<\/strong> je obojestransko zadovoljstvo udele\u017eenih strank in izvedba dogovorov. Mediacija ima primarni namen pripeljati konflikt do sporazumne re\u0161itve in sekundarni namen izbolj\u0161ati odnos med udele\u017eenci, opolnomo\u010denje udele\u017eencev, krepitev njihove samopodobe in sposobnosti sprejemanja odgovornosti.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Pri transformativni mediaciji<\/strong> se zgodi tudi osebnostna rast in bolj\u0161e samorazumevanje. Kadar se vse to zgodi v procesu mediacije, lahko govorimo o uspe\u0161nosti mediacije.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Stranki lahko pridobita tudi na izbolj\u0161anju medsebojne komunikacije in odnosa, spoznavanju na\u010dinov za re\u0161evanje konfliktov ter ohranjanju pozitivnega pogleda in naravnanosti v prihodnost njunega odnosa.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Mediator<\/strong> vodi postopek in proces mediacije. Ob tem je nepristranski in upo\u0161teva vsa na\u010dela in temeljna pravila mediacije. Zna poslu\u0161ati in z mediacijskimi tehnikami in komunikacijskimi ve\u0161\u010dinami spodbuja udele\u017eence pri mirnem re\u0161evanju konflikta, iskanju optimalnih re\u0161itev ter k samostojnemu odlo\u010danju strank.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Konflikt<\/strong> nastane v \u010dloveku in ga ne moremo predvideti. Lahko pa ga zaznamo in z njim upravljamo. \u010clovek je v svojem bistvu holisti\u010dno-celostno bitje, ki harmoni\u010dno deluje kadar sta obe mo\u017eganski polovici skladni in sodelujo\u010di, kadar misle\u010di in \u010dute\u010di del v \u010dloveku skupno delujeta oziroma kadar sta upo\u0161tevani do\u017eivljajski in racionalni svet hkrati. Ob tem \u010dlovek zazna in zadosti svojim osnovnim potrebam in je zadovoljen. Iz notranjega zadovoljstva se rodi iniciativa in pogum, da deluje v skladu s seboj. Kadar potrebe \u010dloveka niso zadovoljene, so odvzete ali je \u010dlovek v situaciji, ko gre za dve nasprotujo\u010di si \u017eelji, nastane v njemu konflikt. Zaradi notranjega neskladja lahko posledi\u010dno pripelje tudi do konflikta v odnosu z drugo osebo, skupino oseb ali celo s celo dru\u017ebo, s kolektivnim.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kadar so trenja mo\u010dna, dve osebi morda ne zmoreta sami re\u0161evati konflikta. Ena izmed mo\u017enosti pomo\u010di je udele\u017eitev\u00a0 mediacije<\/strong>, v kateri tretja oseba, mediator, skrbi za proces dogovarjanja.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kadar notranje \u010dustveno nismo mirni, ne poslu\u0161amo in ne zaznavamo potreb drugih. Tako se zmanj\u0161a sposobnost re\u0161evanja trenutnih situacij z drugimi osebami.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

\u010custva sama po sebi nimajo negativnega naboja. Na\u0161e do\u017eivljanje jim pripi\u0161e kar je za nas pomembno. \u010clovek odreagira na konflikt razli\u010dno. Lahko uporabi potrebo po umiku, prevladi, sklepanja kompromisov, izglajevanja ali re\u0161evanja. Toleranca na konflikt pomeni koliko nere\u0161ene \u010dustvene te\u017ee \u010dlovek lahko nosi in \u0161e vedno optimalno deluje. Ta toleranca ni vedno enaka, odvisna je od trenutnega razpolo\u017eenja osebe, njenih osebnih lastnosti ter komunikacijskih sposobnostih.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Na mediaciji mediator s poznavanjem upravljanja s konflikti pripomore, da meditanti la\u017eje spo\u0161tujejo razli\u010dnost, sprejemajo odlo\u010ditve za spremembe in konstruktivno pristopijo k re\u0161evanju, to pomeni, da izrazijo jasen namen kaj lahko prispevajo. Udele\u017eenci mediacije se ob tem u\u010dijo tudi izra\u017eati svoje misli, \u017eelje, pri\u010dakovanja, ob\u010dutke in \u010dustva ter mirne in nenasilne komunikacije. S tem pripomorejo k ve\u010djemu razumevanju in mo\u017enostim, da se razjasnijo ozadja problema in posledi\u010dno najde tudi re\u0161itev za obe strani.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Mediator lahko uporablja tehnike upravljanja s konflikti, ki skrbijo za ohranjanje sodelovanja, kot so konstruktivno sporo\u010danje, potrjevanje, preverjanje razumevanja, pojasnjevanje, nedefenzivno poslu\u0161anje in pomirjanje ter tehnike, ki skrbijo za \u0161irjenje informacijskega prostora, kot so preklop iz prepira, prelo\u017eitev, sprememba zornega kota, mo\u017eganska nevihta, zamenjava vlog, govoriti tretji osebi ali napisati pismo.\u00a0<\/p>\r\n

Jeza in \u017ealost
<\/strong>\"\"Najbolj mo\u010dni \u010dustvi, ki se pojavita pri ljudeh kadar so okrnjene osnovne potrebe sta jeza <\/strong>in \u017ealost<\/strong>. Jeza nas poganja v agresijo in napad, \u017ealost nas obrne navznoter, \u010dlovek \u010duti nemo\u010d in najve\u010dkrat potrebo po umiku.\u00a0<\/figure>\r\n

Kadar smo v bli\u017eini \u010dloveka, ki se jezi, se velikokrat po\u010dutimo neprijetno in veliko ljudi bi se rado izognilo takemu stanju. Ni potrebno, da nas je strah, pomemben je na\u010din kako z jezo delamo.<\/p>\r\n

\"\"Jeza se lahko pojavi kot verbalno in fizi\u010dno napadanje drugih, lahko v obliki pasive, ko je \u010dlovek miren, a z neverbalno komunikacijo o\u010ditno izkazuje neodobravanje in nezadovoljstvo, lahko se obrne navznoter, to pomeni, da je oseba neasertivna, ni sposobna izraziti stanj. Lahko pa oseba uporabi asertivnost, to je zavedanje \u010dustva, ter hkrati potrebe kaj \u010dlovek ho\u010de in da na primeren na\u010din izra\u017ea svoje \u010dustvo. Z asertivnostjo omogo\u010damo ve\u010djo mo\u017enost za sodelovanje in iskanje ustrezne re\u0161itve. Na tak na\u010din jezo lahko konstruktivno uporabimo tako, da uporabimo njeno porivno mo\u010d in jo usmerimo v re\u0161evanje. Sicer pa jeza predstavlja stanje v \u010dloveku kadar med njim in zunanjim svetom obstaja razkorak, ki je posledica tudi \u010dlovekovega notranjega konflikta. Spro\u017ea kritiziranje in obsojanje ter rojeva agresijo. Agresivnost je vedenje, ki povzro\u010da prizadetost, zadrego, frustracijo, strah, zmedo ali bole\u010dino. Nemo\u010d sprocesirati napetosti v sebi povzro\u010di, da \u010dlovek to prenese v okolje. Tako je klju\u010dnega pomena, da kot mediator prepoznamo ta stanja in znamo z njimi upravljati.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n

Mediator se mora zavedati, da je le opazovalec jeze ali agresije in ni njen cilj. Zavedati se mora, da vedno lahko prekine pogovor in poskrbi zase, \u010de vidi, da ne zmore ohranjati mirnosti v sebi. Zavedati se mora tudi, da v sporu nobena od mediatorjevih potreb ni napadena. Problemi so od strank in ne od mediatorja.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Pri mediaciji, predvsem v prvem delu, mediator skrbi za fizi\u010dno ali verbalno nenasilje. Kasneje, ko se dinamika pogovora \u017ee razvije, lahko jeznim \u010dustvom meditantov dopu\u0161\u010da, da so prisotna, da se jih prepozna in dopusti intenzivnej\u0161o komunikacijo, vendar do te mere, da se meditanti \u0161e po\u010dutijo udobno, so sodelujo\u010di ter dokler \u0161e sli\u0161ijo drug drugega. To lahko popelje na nove ravni iskanja idej za re\u0161itev.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Meditator, ki to prepozna, si lahko z asertivnosjo pomaga na miren na\u010din peljati meditante preko procesa preobrazbe jeze in agresije. Pri tem je pozoren, da ostane miren in tudi meditante povabi k umirjanju.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Moje razmi\u0161ljanje o mediaciji ali je znanost ali\/in umetnost<\/strong><\/span><\/a><\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n

Primerjalna prednost in vrednost transformativne mediacije v dru\u017einski mediaciji<\/span><\/strong><\/a><\/div>\r\n\r\n\r\n\r\n

Re\u0161evanje konfliktov na holisti\u010den na\u010din<\/strong><\/span><\/a><\/p>\r\n

Viri in literatura:<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Ivanka Mari\u010d, Usposabljanje mediatorjev, priro\u010dnik, Zavod Arsis
Ivanka Mari\u010d, Osnovno usposabljanje za mediatorje, Zavod Arsis
Ivanka Mari\u010d, Ve\u0161\u010dine in tehnike, Zavod Arsis
Mag. Martina \u0160etinc Tekavc, Mediacija, U\u010dila
John Crawley in Katherine Graham, Mediacija za maned\u017eerje, Zavod Rakmo
Marin Nina, Pravna narava dogovora v mediaciji, dk.um.si<\/p>\r\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spore\/koflikte lahko re\u0161ujemo na miren na\u010din na mediaciji. Mediacija je na\u010din re\u0161evanja konfliktov, ki so sestavni del \u017eivljenja vsakega \u010dloveka in dru\u017ebe v kateri \u017eivimo. Je proces za izgraditev ve\u0161\u010dine komuniciranja samega s seboj in z drugimi. Osnovno merilo za uspe\u0161nost mediacije je obojestransko zadovoljstvo udele\u017eenih strank in izvedba dogovorov. Mediacija ima primarni namen pripeljati … Continue reading Mediacija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/59"}],"collection":[{"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=59"}],"version-history":[{"count":28,"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/59\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":995,"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/59\/revisions\/995"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pogovorise.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=59"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}