Mediacija ne more biti znanstveno potrjena, ker ni mehanizmov za preverjanje, saj je mediacija zaupen proces, je nepredvidljiva in neponovljiva in zato se ne more meriti. Za znanost pa potrebujemo okvirje, metode in načine, ki so merljivi, tako, da je možno z večimi zaporednimi izvedbami izluščiti širša dognanja.
Vsekakor pa je ima značilnosti znanosti, saj ves čas raziskuje in odpira ustvarjalna polja za generiranje rešitev.
Mediacija je vsekakor umetnost. Je način reševanja konfliktov, ki so sestavni del življenja vsakega človeka in družbe v kateri živimo. Je proces za izgraditev veščine komuniciranja samega s seboj in drugimi. Poznavanje sebe in vseh svojih potencialov omogoča kreativno uporabo le teh v vsakdanjem življenju. To je umetnost življenja, je kreacija vsakega meta- človeka.
Kadar mediiramo samega sebe, se opolnomočimo. S pomočjo meta-komunikacije lahko vplivamo na sebe in na druge ter dosežemo preobrazbeni moment v dobro vseh. Kadar znamo dobro poskrbeti zase, smo v sebi zadovoljni in sproščeni in lažje pomagamo tudi drugim. Stanje celosti v človeku nastane, kadar je razumski del povezan s čustvenim in doživljajskim delom. Ko je komunikacija odprta med vsemi deli, zna človek tudi navzven artikulirati svoje potrebe, poroča o svojem stanju, izraža želje in pričakovanja, zna preveriti stanja tudi pri sogovorniku, artikulira zaznano spremembo ter opozarja na svoje meje. S tem opolnomoči sebe in sogovornika, ki lahko zaradi vsega naštetega bolj razume drugega skozi povedano ter odpira miselne procese pri sebi.
Poznamo verbalno/zavestno in neverbalno/nezavedno komunikacijo. Neverbalna komunikacija zajema mimiko, gestiko, proksemiko in druge ter sporoča mnogo več kot besedna komunikacija, vendar jo ljudje prevečkrat zapostavljamo, preslišimo ali spregledamo.
Kadar smo sproščeni in si dovolimo doživljanje, se ustvari polje celosti kjer zaznavamo objekt/pojavnost in referenco/ozadje. V tem stanju je človek kreativen, odziven, miren in srečen.
S tem stanjem pripomoremo tudi k ustvarjanju okolja kjer so sogovorniki lažje sprostijo in odprejo k interakciji. V mediaciji so ta stanja zaželjena, saj je mediatorjeva vloga ravno ustvarjanje varnega okolja za mirno razreševanje konfliktov.
Zato je zame mediacija umetnost ustvarjanja takega polja in je zelo uporabna v vsakdanjem življenju, tudi kadar ni konfliktov. Z meta komunikacijskim načinom v bistvu lahko tudi preventivno poskrbimo, da do konfliktov sploh ne prihaja. Iz tega sledi, da je učenje mediacijskih tehnik nujno potrebna tema za obdelavo v kateremkoli učnem procesu. Kreativno mišljenje nam odpira vrata v boljše odnose in svobodnejšo družbo.
Barbara Novak, Ljubljana, december 2018