Ali poznate srečo? Tisto mlado lepotico, ki zasveti skozi človeka, kadar lahko v polnosti izrazi sebe. Ali poznate radost? Tisto vzneseno stanje, katerega se ni moč naučiti, samo nastane. Kdaj? Ko sreči damo prostor med drugimi bitji, jo delimo z drugimi ljudmi.
Zagotovo se spomnite vsaj ene iskre v vaših očeh, ki je zasijala, ko ste se srečali s srečo in doživeli radost. Stanja niso vezana samo na otroštvo, to ni samo otroška igrivost in spontanost. Vsak dan se lahko vsaj ena taka iskrica prižge v vaših očeh in vsak naslednji dan jih je več in iskrice stkejo tok bleščeče svetlobe, ki navsezadnje postane naše življenje in naš način bivanja.
Za nekaj trenutkov potujte z mano. Postanite človeško bitje, ki trenutno nima obveznosti in je prosto časa in prostora. Prepustimo se toku domišljije, tistemu radovednemu toku, ki dela življenje živo in dušo svobodno. Ne odlašajte …. samo nekaj trenutkov bo trajalo in že letimo …
Domišljija nas posede v naš najljubši naslonjač. Vse okrog nas je mirno in sproščeno. Mi samo sedimo in bivamo. Ni časa, ni prostora. Obojega je v bistvu neskončno mnogo. Ko takole samo bivamo, se poraja vprašanje: »Kaj bi delali ta trenutek? Česa bi se lotili, da bi sreča preplavila naš obraz?« Ko dobite odgovor, podobo, občutek, se vprašajte, kaj vse bi potrebovali, da bi dosegli želeno stanje ali situacijo. Tako se vam razkrije pot, ki pelje do cilja. Sledi zbiranje materiala in postopna graditev želenega. Ko dosežemo končno obliko, nas navda izpopolnjujoč občutek.
Sedaj je na vrsti še soočanje z okoljem. V takih trenutkih nas je pogosto tako strah, da stvaritve najraje ne bi pokazali nikomur, saj se bojimo, da ne bi doživeli zanikanje okolice, grajanja ali posmehovanja. V svoji domišljiji bomo to grajanje izpustili. Z odprtim srcem pokažimo svojo stvaritev, saj stvarstvo sprejema vse in vsakogar. To je dejanje radosti in sreče. Biti sprejet tak, kakršen si. Podoživite v svoji domišljiji to radost in jo nato prenesite v svoje vsakdanje življenje.
Pa se premaknimo v vsakdanje življenje. Dovolite, da z vami podelim svojo zgodbo, ko sem imela priložnost tak proces opazovati pri svoji hčerki. V enem dnevu se je zgodilo vse. Moja takrat 12 letna hči je imela počitnice. Zjutraj je vstala, se umila in uredila, pozajtrkovala in nato sedla za mizo in se na glas vprašala: »Kaj bom pa jaz danes počela?« Seveda je bila neobremenjena z obveznostmi, s časom in prostorom. Nekaj časa je v tišini sedela in nato vzkliknila: »Pekla bom piškote!« Takoj je začela preverjati, kaj vse potrebuje za to dejavnost. Izbrala je recept, izpisala sestavine, ki jih potrebuje, preverila, kaj smo že imeli v shrambi, manjkajoče sestavine je šla iskat v trgovino, doma vse lepo pripravila in začela s peko. Po kosilu so bili piškoti pripravljeni, zloženi v košarico s prtičkom so se hladili in čakali, da se pokažejo. Nato je naša mala deklica sklicala vse domače, jih povabila na piškote ob dobri kavi in vsi smo se radostili ob njeni stvaritvi. Ob vsem občudovanju njenega ustvarjalnega toka, me je navdušilo tudi to, kar pri mnogih ljudeh tako zelo pogrešam. To je, da pospravijo za seboj. Vse je sama pomila in počistila. Ko smo pojedli piškote, je bila stvaritev izpolnjena v celoti. Zvečer se je vse umirilo in naslednji dan je nastal nov prostor za nov ustvarjalni tok in novo stvaritev.
Žalostno je, kako zelo vsi hitimo samo na prvi polovici poti od ideje do stvaritve. Od izvedbe do razpada pa na pot kar pozabimo, ravno tako se je izogibamo kot smrti, kajti gre za smrt naše stvaritve. Če je izpolnjen namen, ni potrebe po zadrževanju v materialnem, zato naj razpade in omogoči prostor novo nastajajočim stvaritvam.
Preprosta zgodba je prikaz, kaj nas v življenju dela žive. Kolikokrat se vi počutite žive v svojem življenju? Ker znova in znova rada raziskujem in ker imam okrog sebe ravno tako navdušene raziskovalce življenja, smo združili svoje moči in s svojim znanjem, vedenjem in izkušnjami oblikovali mariskateri izobraževalni proces, v katerem se lahko naučite najti svoje iskrice v očeh in le te združiti v svoj ustvarjalni proces. Izoblikovali smo orodja in načine, skozi katere vsak posameznik lahko razvije sebi pristna orodja in metode za ustvarjalno vsakdanje življenje.
Tokrat vas vabim, da se pridružite v Laboratoriju Pogovori se sam s seboj.
Sicer pa si skreirajte svoje polje življenja in ga živite radostno!
članek je bil objavljen na portalu Planet lepote, 2008